Priloge

Kuhana polenta

Jed z bogato zgodovino, ki je prešla skozi stoletja in se razvila iz preproste kaše v vsestransko jed, priljubljeno tudi v Sloveniji.

Polenta izvira iz antičnega Rima, avtor slike Zairon

Polenta recept

Sestavine

1 skodelica koruznega zdroba
4 skodelice vode
Sol po okusu

Postopek

Zavrite 4 skodelice vode.
Postopoma potresite koruzni zdrob v vrelo vodo, neprestano mešajte z metlico ali kuhalnico, da preprečite nastanek grudic.
Dodajte sol po okusu in še naprej mešajte. Zmanjšajte temperaturo na nizko.
Kuhajte polento na nizki temperaturi, občasno mešajte, da preprečite lepljenje na dno posode.
Kuhajte približno 25-30 minut ali dokler polenta ni kuhana in doseže želeno konsistenco. Lahko jo pripravite mehko in kremasto ali bolj čvrsto, odvisno od vaših želja.
Ko je polenta kuhana, jo lahko postrežete takoj kot prilogo, ali pa jo prenesete v pekač, poravnate in ohladite, nato pa jo narežete na rezine in popečete na žaru ali v ponvi za dodaten okus.

Ali je polenta redilna?

Polenta sama po sebi ni nujno redilna, saj vsebuje osnovne sestavine, kot so koruzni zdrob, voda in sol. Vendar pa se lahko kalorična vrednost in hranilna sestava polente povečata, glede na način priprave in dodatke.

Če dodate veliko masla, sira, smetane ali drugih visokokaloričnih sestavin, lahko povečate vsebnost kalorij in maščob v jedi, kar bi lahko prispevalo k telesni teži, če se uživa v prevelikih količinah.

Če želite ohraniti polento kot lahko in manj kalorično jed, lahko izberete manjše količine olja ali masla ter vključite svežo zelenjavo in druge nizkokalorične sestavine. Pomembno je tudi, da spremljate svoje prehranjevalne navade in se držite uravnoteženega jedilnika.

Polenta je odlična priloga k različnim jedem, od golaža do pečenega mesa ali zelenjavnih omak. Okusna je tudi kot samostojna jed s parmezanom ali svežimi zelišči po vaši izbiri. Uživajte v poslastici!

Izkušnje

Izberite kvaliteten koruzni zdrob: Za najboljšo polento izberite kakovosten koruzni zdrob. Grobo mleti zdrob daje polenti boljšo teksturo.

Pravilno razmerje zdroba in vode: Upoštevajte pravilno razmerje med koruznim zdrobom in vodo. Običajno velja razmerje 1:4 (1 skodelica zdroba na 4 skodelice vode).

Posolite vodo: Dodajte sol v vodo že na začetku kuhanja, da se sol enakomerno razporedi po polenti.

Postopno dodajanje zdroba v vrelo vodo: Zdrob dodajte postopoma, med neprestanim mešanjem, da preprečite nastanek grudic.

Nizka temperatura in dolgotrajno kuhanje: Kuhajte polento na nizki temperaturi, da preprečite lepljenje na dno posode. Dolgotrajno kuhanje bo omogočilo, da se okusi dobro prepletejo.

Redno mešajte: Med kuhanjem redno mešajte, da se prepreči usedanje na dno in nastanek grudic. Uporabite leseno žlico ali kuhalnico.

Dodajte maslo ali olje: Za bogatejši okus dodajte maslo ali olje v polento. To bo poskrbelo tudi za kremasto teksturo.

Dodajte sveža zelišča ali sir: Po želji lahko dodate sveža zelišča, kot so rožmarin, timijan ali peteršilj, ter sir za dodaten okus.

Ohlajanje in rezanje: Če nameravate polento ohladiti in nato rezati, jo poravnajte v pekaču, da dobite enakomerno plast. Ko se ohladi, jo narežite na rezine za lažjo pripravo.

Popečite na žaru ali v ponvi: Popečena polenta ima čudovit hrustljav zunanji sloj. Po rezinah jo popečite na žaru ali v ponvi, da dobite zlatorjavo barvo.

Kaj postreči s polento

Golaž ali ragu: Polenta odlično paše k bogatim mesnim golažem ali ragujem. Omaka se lepo vpije v polento.

Paradižnikova omaka z zelenjavo: Polenta se odlično ujema s paradižnikovimi omakami, kjer lahko dodate različno zelenjavo, kot so paprika, jajčevci ali bučke.

Pečena piščančja prsa z špinačo: Kombinacija pečenega piščanca s špinačo in česnom je odličen dodatek k mehki polenti.

Gobe v beli omaki: Gobe v kremasti smetanovi omaki so čudovit kontrast polenti. Dodajte še nekaj drobnjaka za svežino.

Kozji sir in med: Polento lahko postrežete s kozjim sirom, ki mu dodate malo medu za sladko-slan kontrast.

Nenavadne kombinacije pa so...

Pesto z rukolo: Polento popestrite z domačim pestom iz pinjol in rukolo. Ta kombinacija bo prinesla svežino in pikantnost.

Bursketa z paradižnikom in baziliko: Na vrh polente dodajte brusketo s paradižnikom. To je osvežujoča poletna izbira.

Mango in avokado salsa: Pripravite eksotično sals0 iz manga, avokada, čebule in limetinega soka ter jo postrezite ob polenti.

Ocvrti šparglji z limonino omako: Ocvrite šparglje s limonino omako in postrezite z mehko polento za okusen kontrast.

Jajce na oko s šparglji: Dodajte poširano jajce na oko z blanširanimi šparglji na vrh polente za obrok, poln beljakovin in okusov.

Pizza polenta: Poravnajte polento v pekaču, jo obložite s paradižnikovo omako, sirom in izbranimi sestavinami ter popečete kot pico.

Sladka polenta z jagodami: Sladko različico pripravite z dodatkom medu, vanilje in svežih jagod, služi kot odlična sladica za zajtrk.

Eksperimentiranje s polento je odličen način, da odkrijete nove in edinstvene okuse, ki se bodo dopolnjevali s to univerzalno priljubljeno jedjo.

Polenta hranilna vrednost

Hranilna vrednost polente se lahko razlikuje glede na specifičen recept in uporabljene sestavine. Vendar pa tukaj najdete splošen pregled hranilne vrednosti standardne porcije kuhane polente (približno 100 gramov):

Kalorije: Približno 70-100 kcal
Beljakovine: Okoli 1-2 grama
Ogljikovi hidrati: Približno 15-20 gramov
- Prehranske vlaknine: Okoli 1-2 grama
Maščobe: Približno 0-1 gram
- Nasičene maščobe: Manj kot 1 gram
Vitamini in minerali:
- Železo: Približno 0.5-1 miligram
- Magnezij: Približno 10-15 miligramov
- Fosfor: Približno 30-40 miligramov
- Kalij: Približno 50-80 miligramov

Pomembno je omeniti, da so te vrednosti približne in se lahko razlikujejo glede na dejavnike, kot so specifična vrsta koruzne moke, dodatne sestavine (kot so maslo ali sir) in način kuhanja. Polenta je naravno brez glutena in lahko predstavlja dober vir energije iz kompleksnih ogljikovih hidratov. Čeprav morda ni posebej bogata z beljakovinami, lahko njen hranilni profil obogatimo z dodatki ali prilogami, bogatimi z hranili.

Polenta skozi stoletja

Polenta izvira iz antičnega Rima, kjer je bila prvotno pripravljena iz ječmena. V 15. stoletju je prišla koruza iz Amerike, kar je prineslo spremembe recepta. Postala je klasična jed v italijanski kmečki kuhinji, nato pa se je prebila v urbano kulinariko.

S prilagajanjem recepta po svetu, tudi v Sloveniji, se je polenta razvila v različne oblike, od mehke do popečene ali trdne. Danes je globalno priznana jed.